O nas in naši kmetiji
Zakaj kmetujemo? Nekateri veste, da naša rodbina na tem mestu kmetuje že krepko več kot 100 let, skozi več držav, tudi skozi več vojn. Ampak tradicija ni razlog, da to delamo še naprej. Tudi ljubezen do zemlje, čeprav je zelo pomembna, ni tisti glavni razlog zakaj. Če sem iskren, smo vmes že sami pozabili zakaj.
Ker smo pozabili, smo bili leta 2020 tik pred tem, da kmetijo ugasnemo. Takrat je šla naša glavna prodajalka, mama Joži, skozi zelo zahtevno operacijo hrbtenice, po kateri je bilo jasno, da ne bo mogla več prodajati in delati kot pred operacijo. Otroci smo imeli vsi svoje kariere in načrte, samo oče je bil premalo in enostavno se ni več zdelo smiselno vztrajati naprej.
Potem se je zgodil Covid in prvi lock down, ko je bilo vse zelo negotovo. Nismo vedeli, kakšna bolezen je to, kaj bo z mejami, kaj bo moč kupiti v trgovini, bo sploh mogoče dobiti hrano, če bodo meje zaprte, koliko časa bo trajalo itd.. In takrat so nas številni prijatelji, znanci, sosedje in naključni mimoidoči spraševali, če se da dobiti kaj krompirja in ostale zelenjave. Lokalna hrana in domača zelenjava sta postali zopet pomembni. In zaradi teh skrbi ljudi okoli nas smo se zopet spomnili, zakaj kmetujemo, kaj je naše poslanstvo. Naše poslanstvo je zagotavljati prehransko varnost ljudem okoli nas, mi skrbimo za njihovo samooskrbo. Covid je sicer izzvenel, življenje je šlo nazaj v stare tirnice, ampak za nas ostaja naše poslanstvo vseeno zelo jasno. Mi moramo pridelati najboljšo možno zelenjavo, ki jo znamo, za 120 in več naših strank in njihovih družin, vsak teden.
Slovenci imamo izjemno srečo, da imamo majhna mesta, razpršeno poseljenost in ima lahko praktično čisto vsak prebivalec svojo kmetijo, svojega kmeta. Za nekoga v večmilijonskem mestu je to čista utopija, luksuz rezerviran za bogate. Predstavljajte si, kakšno prehransko varnost bi imeli, koliko bolj zdravo in okusno bi jedli, koliko manj odpadkov bi nastalo, manj transporta, če bi vsi imeli svojega kmeta, če bi vsi vedeli, da njihov kmet skrbi za njihovo prehransko varnost. Da bi to dosegli, potrebujemo 20 000 kmetov, ki bi imeli podoben model našemu, kar je slaba tretjina vseh kmetij v Sloveniji.
Podoben model potrebujemo, ker so slovenske kmetije, razen redkih, premajhne, da bi lahko zalagale velike trgovske verige. Povezovanje je sicer delna rešitev, a mnogokrat težko izvedljiva. Problem je tudi, da vsak dodatni posrednik vzame svoj del končne cene, vedno na račun kmeta. Ti zato neustavljivo zapirajo svoje kmetije, hrano moramo uvažati iz velikih industrijskih kmetij, posledično vsi slabše jemo, kar neizbežno poslabša naše zdravje, predvsem pa nismo samooskrbni, nimamo te varnosti, če gre kaj narobe. Zadnje čase pa je jasno, da gre zelo veliko stvari lahko zelo hitro narobe. Svojo varnost prepuščamo drugim, česar nobena pametna država vse do posameznika, ne bi dopustila.
Zato hvala, da ste naše stranke in da smo lahko vaša kmetija, ki skrbi, da ste pri preskrbi s hrano bolj mirni.
Ekipa
Mama Joži je dobrih 40 let prodajala našo zelenjavo na osrednji ljubljanski tržnici, kjer je imela številne zveste stranke, ki so jo poznale po tem, da je po nakupu vedno še veliko preveč naložila za povrh. No, ta lastnost se je drži še danes.
Na tržnici ne prodaja več, je pa ona tista, ki vam bo postregla, če se ustavite direkt na kmetiji (Jarše 11), kjer imamo sedaj prodajalno. Mama Joži je tudi zaslužna, da je vsa zelenjava lepo oprana, da je motovilec očiščen, šopki povezani, skratka, da dobite naročeno zelenjavo čim lepše pripravljeno.
Ata Tone je pa tista stara sorta kmeta, ki se nikoli ne ustavi. Lansko leto (2024) smo mu sicer malo strli srce, ker smo sprejeli odločitev, da prenehamo z govedorejo, kar je bila ena njegovih glavnih strasti. Ampak sedaj je ves prosti čas že nadomestil s skrbjo za svoje 3 prašiče, ki jih je ponovno uvedel (včasih smo jih imeli po 120), večkrat gre z motiko na njivo, predvsem pa je glavni pri pripravi njiv. Poskrbi tako za gnojenje kot za oranje in pripravo gred.
Simon je drugi najstarejši sin, ki se je odločil, da po karieri v medijih in politiki pride nazaj na kmetijo. Zadolžen je za vse načrtovanje, nabavo, investicije, prodajo, marketing in seveda pridelavo, obdelovanje, setev in pobiranje pridelkov.
Glavna motivacija pri delu so mu zadovoljne stranke. Kmetijo Pr' Čižman vidi kot velik potencial za zagotavljanje prehranske varnosti vedno večji skupnosti, ki se gradi okoli naše kmetije.
Mike je naša pasja sreča. Je izredno radoveden, predvsem ga zanima, kdo ga bo naslednji čohal. Njegova največja nevarnost je dlaka, ki bo najverjetneje šla z vami, če ga boste božali. Pri priboljških ne komplicira.